Sašo, moj dober prijatelj, zvesti trening partner … že dobri dve leti brez diete!

to rečem malce za hec, Sašo tudi preden sva začela trenirat nikdar ni bil na dietah, ve pa kaj je to trening, njegov pristno z@je$an pogled je več kot zgovoren … NEMA tu labavo!

25 days to 41 :) … age can be just a number!

po dobrih desetih dneh(in pol) dopusta, znova trening v domači telovadnici … no treniral sem tudi na morju, praktično vsak dan kaj, vseeno pa nisem ”pretiraval” oz. vsaj jaz sem imel občutek, da sem se v teh dneh bolj spočil kot utrudil

pa vseeno, malce informativno, da kdo dobi občutek, 4x sem naredil t.i. “superfit” trening na prostem, kombinacija teka in vaj, povprečno je vsak tak trening bil dolg 11km, vseboval vsaj (včasih še kaj poleg) 120 zgibov, 300 sklec, 60 počepov na eni nogi (z vsako nogo posebej)

dejansko sem malce sešteval, ker je še mene zanimalo, no v teh štirih tekaških treningih sem samo, če seštejem vse počepe na eni nogi, naredil z vsako nogo 220 počepov na način, kot sem ga opisal v moj prejšnji objavi (glej fotke) … skratka očitno delal tudi še z dodatno težo, ker kot lahko vidiš na sliki od zadnjič, sem delal še počepe na eni nogi tudi z 24kg kettlebellom, no in potem so tu še počepi front squat (100x) s pavzo v čepu (2x24kg), 50x z (2x32kg), ter 60x thrusterji z (2x32kg) … ti z utežmi (kettlebelle) so bili v dveh popoldanskih treningih, zjutraj je pa že bil tisti tekaški z vajami ;)

v glavnem ko bo naslednjič kdo mislil, da je naredil dosti počepov :)

če seštejem še vse sklece v 4 tekih, jih je bilo 1.300, zgibov pa 540, pa sklec v stoji med enim tekom je bilo 60 … in potem so bile še vaje izven tekaškega treninga, kjer je bilo dodatno še kakih 700 sklec, 150 sklec v stoji in 300 zgibov, ter dodatno še 100 zgibov z 24kg dodatne težo, 60 zgibov z 32kg dodatne teže, itd, itd …

aja, pa dvakrat sem delal še hitri tekaški trening, pa enkrat krajši kolesarski trening, pa dvakrat sem malo plaval … ne in nisem cele dneve samo treniral, lepo se zbudiš ob 5:30, greš ob 6 ali 6:20 zjutraj na daljši trening, potem pa proti večeru še kaj krajšega ali pa nič, čez dan pa plaža, igra z otroci, roštiljada, sladoledi in ostale aktivnosti … in dva dni sploh treniral nisem :)

… bottom line, ne sanjaj nekaj brezveze, meni je vse to kar naštevam bilo relativno lahko, neke vrste razbremenitev od mojih težjih treningov, pač sem se znašel drugače in malce improviziral z minimalno opreme in lastno težo

skratka, po takem režimu nekak maščoba sama pogrunta, da bi bilo najbrž dosti bolje zanjo, če se prilepi na koga, ki ne miga nič, pridno papa, dietira in izvaja vaje, hodi na “vadbe” ki so v trendu …

v resnici pa so zadeve zelo zelo preproste … rezultate imaš SAMO ČE SI JIH ZASLUŽIŠ!!!

predanost odrešitvi skozi samopreseganje …

najlažja pot ni bila nikdar najmanj boleča, najbolj enostaven način je pogosto najbolj intenziven, nadpovprečni rezultati zahtevajo leta treninga

takih, ki bodo drago služili na račun “tvoje” lenobe najdeš še preveč!

že leta se ne ukvarjam več s tistimi, ki niso pripravljeni narediti svoje domače naloge, ter takimi ki ne razumejo, da ko rečejo ne morem, s tem sporočajo, ne želim in nočem … in če ti ne moreš, potem jaz nočem!

ko zares želiš kar hočeš te čaka t.i. resnični mental toughness challenge, vedno znova in znova in znova

ampak, če pa baje da obstajajo neki režimi prehrane, metode, vaje, triki in spregledane skrivnosti? … vidiš mene dejansko vse to nikdar ni zanimalo, ker če ni prigarano, ni zasluženo … in če ni zasluženo, ni vredno … če ni vredno, zakaj neki bi to sploh počel?

vsak hard core trening plan, ki se ga nameravaš lotiti je v prvi vrsti test tvojega karakterja, a si iz pravega testa, a si ali nisi … ker če nisi, nima veze kaj delaš, pozabi na resnično nadpovprečnost … če to ne bi bilo res bi bili vsi v vsem nadpovprečni, tako pa nihče ni v vsem najboljši

pa vendar, čisto vsak … res čisto vsak je lahko jutri boljši kot je bil danes ali včeraj, ampak ne, če to dela polovičarsko

ko si pripravljen narediti vse zares maksimalno, brez pogajanja, brez kompliciranja, enostavno kar je treba je pač treba, potem je le vprašanje časa kdaj tvojih rezultatov ne bo več možno ne skriti, ne ignorirati ;)

daleč najtežji del treninga je pogosto odločitev, da sploh greš na trening

na sliki je moj mali Lorenzo, mamica Špela, v ozadju je kuža Rafi in vsi trije so tako zaspali na kavču, ob meni, čez mojo roko … na moji levi se ne vidi da čez mene leži še drugi kuža Niro. V tem trenutku je bila ura 8:30, nedeljsko jutro, kot vidiš vsi sladko spijo, prijetno in toplo je

Lorenzo in Špelca sta bila budna že od 5h dalje, ob 7h sem tudi jaz že peljal ven Rafi-ja in Niro-ta, po zajtrku pa so takole vsi zaspali na meni in tudi mene je hudo imelo, da bi zadremal z njimi

Po nekaj minutah težke psihične borbe sem vseeno začel slabo uro teka v družbi z Matejem in Maticem, ter seveda mojima kužkoma. Bilo je dokaj tipično zimsko jutro, malce oblačno, pihal je mrzel veter, ampak dejansko edina težka stvar je bila vstati iz kavča medtem ko sta mi v objemu zaspala Lorenzo in Špelca.