Na temo #walk of death (glej video) na fotografiji vidiš izvedbo iste vaje z ročkami. Saj ni kaj za komplicirat, ročke držiš nad glavo in hodiš naprej/nazaj.

Izvedba z ročkami je fizično nekoliko zahtevnejša od izvedbe s palico (če uporabiš isto težo), saj moraš kontrolirati in stabilizirati vsako roko posebej.

Tehnično gledano pa je izvedba s palico vseeno težja, dvig bremena iz tal, ter nad glavo je tehnično precej bolj kompleksen, kot dvig ročk nad glavo. Tudi odložiti palico z utežmi nazaj na tla je težje kot odložiti ročke. Ampak ko imaš uteži enkrat nad glavo, je hoja s palico vseeno nekoliko manj zahtevna (pri isti teži), ročke ti namreč želijo poplesavati vsaka v svojo smer levo/desno/naprej/nazaj … kmalu se izpostavi šibkejša izmed dveh rok, kar te prisili k počitku.

Sašo Kos na sliki izvaja tukaj že svojo peto serijo hoje v dolžini 100 m. Predzadnja vaja njegovega krožnega sklopa vaj je bilo 100 m hoje #walk of death. Teh 100 m skoraj nihče ni zmogel v kosu, morda v prvi seriji krožnega sklopa, sicer pa so vsi, tudi Sašo, razdelil teh 100 m na 2 do 4 obroke.

V celem treningu je Sašo prehodil skupno 500 m z 15 kg ročkami nad glavo. Tisti zares dobro pripravljeni so včeraj naredili 5 x 100 m #walk of death z 15 ali 20 kg težkimi ročkami, takih je bilo včeraj 6 moških. Ženske so izvajale izvedbo z 15 ali 20 kg težko medicinko, 5 x 100 m so zmogle 3 ženske, čisto vsi ostali pa so zmogli minimalen standard 3 x 100 m!

Mrzlo zimsko jutro pod vrhom Pohorja, vzpon po Jonatanki in čez "staro" FIS progo. Večino vzpona je bilo v objemu goste megle, proti vrhu se je nebo nekoliko odprlo.

Rad bi bil hiter, vzdržljiv, močan, spreten, lahkoten, eksploziven, ne presuh, ne predebel, tudi ne pretežek, ne premalo, ne preveč mišičast. Vse to si lahko razlagaš po svoje, po nekih drugačnih, strožjih ali manj strogih kriterijih …bottom line, vse kar želim je, da sem vitalen, zdrav in superfit® !

Poglej fotografiji, nabiti sta z energijo, o tem ti govorim. Igra sončne svetlobe in močnih senc, koncentracija, osredotočenost, predanost visoko zastavljenim ciljem, počutje in energija, ki se jo težko opiše, a se jo vidi, se jo čuti.

Ne to niso rezultati fitnesa, to so posledice fizičnih sposobnosti ! Za vse vrhunsko pripravljenje posameznike, ki jih treniram, mentoriram, se z njimi družim, zabavam, smejim, pogosto treniram zraven, je trening resna stvar.

Za takšne posameznike vsaj enkrat (nikdar več kot dvakrat) tedensko priredim t.i. trening #horizontalko. To je tvoja odrešitev ob koncu treninga, obležiš na tleh, paše ti le še ena stvar, ležanje v popolni horizontali. Ne, ne padeš, ampak uživaš v poplavi endorfinov, ki jih najitenzivneje občutiš šele ko si v horizontali #trustme ! … #fast-forward, nekaj let takšnega druženja s #horizontalko, kdo bi si mislil, zgodijo se ti fotografije podobne zgornjim ;)

Definitivno v življenju obstaje še marsikaj pomembnega, ni le trening to kar šteje v življenju … pa vendar, ko govorim o treningu ima zame smisel le tisti z visoko zastavljeno letvico minimalnih zahtev, trening je dnevna trening provokacija, hrana za zagrizenost in samopreseganje, nekaj kar ZMOREŠ ali NE ZMOREŠ !

Skupinski zgibi na nogometnem golu: prvi v vrsti naredi en zgib (ostali čakajo in visijo na golu), zatem drugi v vrsti naredi zgib (ostali čakajo), zatem tretji v vrsti naredi zgib in tako naprej.

Nekdo pač mora prvi popustiti, ostali bodo štirje, ki nadaljujejo po enakem sistemu … in tako dalje, dokler ne ostane en sam na ogrodju nogometnega gola.

Slika pove več kot moje besede, trma in zagrizenost iz leve proti desni: Simon, Domen, Tadej, Rok in Zlatko!