nepopustljivi Siniša Marić … domača naloga piše 200 zgibov, 400 sklec, 200 dvigov kolen na bradlji (v obliki krožnega treninga) v kombinaciji z 10.000m štafete na Ski Ergo … no ampak on se odloči za 15.000m

bogi Marko Lampreht, njegov zvesti trening kompanjon, Sina ga je zvabil v trening past :)

… in svaka čast tako enemu kot drugemu, skupaj sta naredila mentalno izredeno težek trening!

why yes! ... I am the Green Hornet!

veš tisti feeling, ko ob 7h zjutraj laufaš na praznem atletskem stadionu, pa kuriš maščobo … pa jo fajn kuriš? Aja … NE veš?

no v glavnem sladoled po treningu je ful pasal, sladoled pa poznaš a ne ;)

malo zlobnega humorja, seveda povsem dobronamerno … če se kdaj zaradi tega res ali končno spraviš narediti kaj zase je namen dosežen

ps. utrinek sobotnega treninga ob 7h, na sliki sta dva od treh največjih zaspancev iz mojega kroga, tretji zaspanec je žal podlegel petkovi naporni situaciji :) … baje, da ob 18h popoldan gre delat pokorniško alternativo

predanost odrešitvi skozi samopreseganje …

najlažja pot ni bila nikdar najmanj boleča, najbolj enostaven način je pogosto najbolj intenziven, nadpovprečni rezultati zahtevajo leta treninga

takih, ki bodo drago služili na račun “tvoje” lenobe najdeš še preveč!

že leta se ne ukvarjam več s tistimi, ki niso pripravljeni narediti svoje domače naloge, ter takimi ki ne razumejo, da ko rečejo ne morem, s tem sporočajo, ne želim in nočem … in če ti ne moreš, potem jaz nočem!

ko zares želiš kar hočeš te čaka t.i. resnični mental toughness challenge, vedno znova in znova in znova

ampak, če pa baje da obstajajo neki režimi prehrane, metode, vaje, triki in spregledane skrivnosti? … vidiš mene dejansko vse to nikdar ni zanimalo, ker če ni prigarano, ni zasluženo … in če ni zasluženo, ni vredno … če ni vredno, zakaj neki bi to sploh počel?

vsak hard core trening plan, ki se ga nameravaš lotiti je v prvi vrsti test tvojega karakterja, a si iz pravega testa, a si ali nisi … ker če nisi, nima veze kaj delaš, pozabi na resnično nadpovprečnost … če to ne bi bilo res bi bili vsi v vsem nadpovprečni, tako pa nihče ni v vsem najboljši

pa vendar, čisto vsak … res čisto vsak je lahko jutri boljši kot je bil danes ali včeraj, ampak ne, če to dela polovičarsko

ko si pripravljen narediti vse zares maksimalno, brez pogajanja, brez kompliciranja, enostavno kar je treba je pač treba, potem je le vprašanje časa kdaj tvojih rezultatov ne bo več možno ne skriti, ne ignorirati ;)

gibljivost malo drugače ;) … prijatelj Miha made me do this OHP challenge by All Things Gym

roke je potrebno držati iztegnjene maksimalno, z eno roko se držiš za dlan druge roke, hrbet čim bolj raven, čepenje maksilno globoko, pete na tleh oz. čepiš na celotnem stopalu

meni to niti slučajno ni lahka stvar, nisem pa vedel dokler me ni Miha nahecal, da probam, da sem že toliko napredoval, da sem praktično že povsem raven … hrbet imam res maksimalno zategnjen, več kot 5–10sek bi zaenkrat težko držal tako pozicijo

še eno leto nazaj niti slučajno tega ne bi zmogel tako lepo, verjetno bi bil nagnjen v hrbtu za ene 15–20º naprej, roke bi bile pa še za dodatnih 10–15º bolj naprej … kar nekaj “garanja” je bilo potrebnega, da sem postopno izboljšal mobilnost do te točke

nikdar pa ne moreš biti preveč gibčen, če bi bil recimo še bolj gibčen, bi to pozicijo lahko dosegle relativno sproščen, tako pa sem napet maksimalno

evo to lahko vsak poskusi brez opreme, slikni se za primerjavo, pa da vidiš kje si … hitro ugotoviš kar nekaj novih stvari o sebi in “lepi drži”