predanost odrešitvi skozi samopreseganje …

najlažja pot ni bila nikdar najmanj boleča, najbolj enostaven način je pogosto najbolj intenziven, nadpovprečni rezultati zahtevajo leta treninga

takih, ki bodo drago služili na račun “tvoje” lenobe najdeš še preveč!

že leta se ne ukvarjam več s tistimi, ki niso pripravljeni narediti svoje domače naloge, ter takimi ki ne razumejo, da ko rečejo ne morem, s tem sporočajo, ne želim in nočem … in če ti ne moreš, potem jaz nočem!

ko zares želiš kar hočeš te čaka t.i. resnični mental toughness challenge, vedno znova in znova in znova

ampak, če pa baje da obstajajo neki režimi prehrane, metode, vaje, triki in spregledane skrivnosti? … vidiš mene dejansko vse to nikdar ni zanimalo, ker če ni prigarano, ni zasluženo … in če ni zasluženo, ni vredno … če ni vredno, zakaj neki bi to sploh počel?

vsak hard core trening plan, ki se ga nameravaš lotiti je v prvi vrsti test tvojega karakterja, a si iz pravega testa, a si ali nisi … ker če nisi, nima veze kaj delaš, pozabi na resnično nadpovprečnost … če to ne bi bilo res bi bili vsi v vsem nadpovprečni, tako pa nihče ni v vsem najboljši

pa vendar, čisto vsak … res čisto vsak je lahko jutri boljši kot je bil danes ali včeraj, ampak ne, če to dela polovičarsko

ko si pripravljen narediti vse zares maksimalno, brez pogajanja, brez kompliciranja, enostavno kar je treba je pač treba, potem je le vprašanje časa kdaj tvojih rezultatov ne bo več možno ne skriti, ne ignorirati ;)

gibljivost malo drugače ;) … prijatelj Miha made me do this OHP challenge by All Things Gym

roke je potrebno držati iztegnjene maksimalno, z eno roko se držiš za dlan druge roke, hrbet čim bolj raven, čepenje maksilno globoko, pete na tleh oz. čepiš na celotnem stopalu

meni to niti slučajno ni lahka stvar, nisem pa vedel dokler me ni Miha nahecal, da probam, da sem že toliko napredoval, da sem praktično že povsem raven … hrbet imam res maksimalno zategnjen, več kot 5–10sek bi zaenkrat težko držal tako pozicijo

še eno leto nazaj niti slučajno tega ne bi zmogel tako lepo, verjetno bi bil nagnjen v hrbtu za ene 15–20º naprej, roke bi bile pa še za dodatnih 10–15º bolj naprej … kar nekaj “garanja” je bilo potrebnega, da sem postopno izboljšal mobilnost do te točke

nikdar pa ne moreš biti preveč gibčen, če bi bil recimo še bolj gibčen, bi to pozicijo lahko dosegle relativno sproščen, tako pa sem napet maksimalno

evo to lahko vsak poskusi brez opreme, slikni se za primerjavo, pa da vidiš kje si … hitro ugotoviš kar nekaj novih stvari o sebi in “lepi drži”

torej trening sobota zjutraj 6:30? … evo, nema labavo, še več nas je startalo kot prejšnjo soboto ;)

meni ena izmed ljubših slik zdnjega časa je definitivno skupinska slika na vrhu Piramide, na sliki nas je 16 + trije whippeti (treniralo nas 18) … mimogrede slikano je ob 8h, takrat je za nami bilo že 90min treninga, čakal nas je le še tekaško/sprehodni povratek nazaj

konec prejšnjega tedna sem te z objavo poskušal sprovocirat/zmotivirat za zgodnjo jutranjo trening akcijo (v tvoji lastni režiji) ob 6:30, kakrokoli že lajkov, komentarjev in odziva na mojem FB pejdžu je bilo kar dosti

nekateri ste mi pisali, da ste resnično se aktivirali, da ste rabili takšno “brco” da začnete, skratka upam, da mi je uspelo tudi tebe zmotivirat, da narediš kaj dobrega zase … če ne ob 6:30 zjutraj, pa ob katerikoli uri ;)

zdaj pa, resnično moram pohvalit vse iz mojega ožjega kroga, ki sem jih uspel že tako zgodaj spravit res lep trening, ni ravno običajna stvar … ali pač ;)

da bi se na navadno soboto tako zgodaj, torej ob 6:30 zbrala tako velika ekipca, tega se ne spomnim … večje število se eventualno zbere za kakšne prireditve, ki pa znova niso ob 6:30, svaka čast vsem, ki ste prišli to soboto … za ostale bo kmalu nova prilika :)

dejansko smo se zbrali ob 6:30, efektiven start je bil ob 6:37, kar najdeš na posnetku treninga tukaj https://www.strava.com/activities/324263355

trasa cca. 450 višinskih metrov in dobrih 12km, kar je na posnetku na stravi skrito, več kot 30min smo porabili še za vaje z lastno težo, celoten trening je tako nanesel na slabi 2h, intenzivnost tokrat ni bila pomembna, bistveno je bilo narediti resnično družaben trening, ki ga zmoremo kot skupina … vseeno pa, količina tudi v bolj laganem tempu naredi svoje, pošteno se je nabralo

evo tako enostavno je to, najtežja vaja je premagat budilko in se odločit, da začneš, vse ostalo je bistveno lažje :)

lepo si naštudiraj tudi ti to soboto zgodnji wake up, ne kompliciraj, ne čakaj, ne sprašuj … lepo budilko na 6h zjutraj, hitra kavica (če ti paše kot meni), kaj še rabiš?

skratka najkasneje 6:30 obuješ superge in začni prebujanje z gibanjem, ko se malo zbudiš ali prime kava si omisli kakšno vajo ali dve, kaj pa vem počepi, skleci, izpadni koraki … pa tako lepo dalje, na vsakih 5–10min teka, ali pa kombinacijo teka & hitre hoje narediš teh par vaj, v gibanju ostani vsaj 60min … potem pa na zaslužen zajtrk, pred tem po želji kot jaz še na sladoled, ki mi v poletni vročini po koncu treninga zasluženo paše :)

bottom line, ne čakaj na neko čudežno vajo ali dieto, glavni razlog zakaj se večina utaplja v odvečni teži ali slabem počutju je, ker enostavno v neskončnost čaka in čaka … medtem, ko ostali ne čakajo

enostavno začni, karkoli, s čemerkoli … pa zatem študiraj kaj bi lahko bolje, kaj za napredek, itd. ti sam začni … vaja št.1 je da se narišeš ob 6:30 zunaj v supergah, vse ostale vaje so pa že dosti lažje ;)

na tej fotki je utrinek Team Burner treninga, v dobri družbi je marsikaj lažje, lepo smo se zbrali že zgodaj zjutraj, začeli s tekom, vmes vaje, tek, vaje, čvek, tek, bla bla … ampak fajn je blo ful, nabrali smo dobri 2h treninga, 12km teka, slabih 500 višincev vzpona, vmes 8x serija raznih vaj z lastno težo, vsak je povprečno porabil slabih 2.000 kcal, tak da slabe vesti ni mogel naredit več noben obrok ta dan

evo, danes je četrtek, napsihiraj se na budilko v soboto ob 6h, začni !!!

ps. jaz na vsak jutranji trening vzamem s seboj manjšo energijsko ploščico, ali celo dve … sredi treninga, če rabim pač pojem, da stabiliziram nivo energije, ni pa nujno, da jo bom rabil, pogosto čokoladke preživijo do doma :)

moj dragi Lorenzo je praznoval svoj tretji rostni dan (imel ga je 27.maja), imeli smo se res luštno, sploh za otroke je to res nepopisno veselje :)

preden je zaspal ta dan je rekel “ati, jutri bi spet praznoval rojstni dan veš” … tako preprosto in brezskrbno je življenje skozi oči otrok, naj čim dlje takšno tudi ostane

poza na levi je dokaj brutalno izpadla, še sam sem bil malce presenečen

obe sliki sta posneti po koncu treninga, želel sem pokazati kako dramatična je lahko razlika med skoraj sproščeno in močno napeto mišico, meni recimo se zdi dokaj fascinantna

opozoril bi še na naslednje dejstvo, ki smo mu priča in je žal postalo nekakšen standard, to pa je, da vsi mediji, vse fitnes in podobne revije imajo na naslovnicah skoraj brez izjeme modele, ki se za fotografiranje zelo predano pripravljajo, kot na fitnes tekmovanje, torej, ekstremno dietiranje, močno dehidriranje, polnjenje glikogenskih rezerv, point je, da gre za preverjene metode, kako maksimizirat formo za določen dan, na uro točno

moje mneje je (pač moje), da gre tu skoraj brez izjeme za ekstremno nezdrave režime, rezultate pa se vseeno promovira kot zdrave oz. model potem promovira kako učinkovit je nek produkt (kritiziram etiko promocije), naj bo to prehrana, dodatek, športna oprema, oblačilo, itd. … dodatno k vsemu gre v 90% za modele, ki sploh ne trenirajo za kakšne športne sposobnosti (ki jih lažno prezentirajo), trenirajo le za estetske rezultate (pač jih to veseli), ampak niso športniki, temveč se ponavadi ukvarjajo s fitnesom ali bodybuildingom (pa ne kritiziram zdaj teh panog, pač večina modelov je takih)

no, posledica tega je, da potem v medijih vidimo modele, ki kažejo postavo, ki jo imajo mogoče le par dni, morda nekaj tednov v letu, pa še takrat je muskulatura, pač vizualna oblika in/ali kvaliteta mišice drugačna kot pri vsestranskem športniku … koža povsem posušena, ličnice upadle, obraz suh, mišice vseeno trde in polne (zakaj le), no ampak to je nekak normalna stvar, pričakovan standard, ki ga zahtevajo mediji (morda celo javnost) od modelov, ker je to pač standard

skoraj nemogoče je najti fotografije kako zgleda človeško telo, nadpovprečno natrenirano, brez dietiranja, brez kompliciranja, brez že omenjenih uveljavljenih tehnik pred foto shootingi … najbrž je treba it vsaj 50, če ne 70 in več let stare fotke iskat po googlu

ne vem ali sem le jaz slep, ampak jaz enostavno ne najdem aktualnih fotk teh “normalno” slikanih modelov, brez prej omenjenih režimov in priprav na fotkanje … seveda dopuščam, da se motim, ipak ne spremljam vseh možnih publikacij … vseeno, pač če se omejim na odmevne oglase za to ali ono, pa sploh ne mislim zdaj ravno v Sloveniji, temveč na splošno v svetovnem merilu, vidim vsaj jaz neko popačeno podobo kako naj bi bilo videti nadpoprečno razvito telo, popačene ideale, lažne … da ne rečem ravno “umetne” vzornike

že menda ene 20 let se trudim delati v tej smeri (ne pravim, da sem edini, žal nas pa ni dosti), da bi promoviral fizični izgled le kot stranski učinek vsestranskih športnih sposobnosti, moj doseg je pač takšen kot je, nekatere vseeno dosežem in jim kažem alternativo, ki ni nikdar zares v trendu, ker je preveč naporna, da bi bila popularna, preveč kruto resnična, da bi se jo dalo lepo zapakirat

mene lahko slikajo kadarkoli, razlika med to fotko danes in katerim koli dnem v letu bo v rangu 1kg, vedno imam dokaj polna lička, nobene tehnike praznejenja/polnjenja glikogenskih rezerv ni, nobene ketonske diete, nobene sedaj “trenutno” zelo promovirane LCHF prehrane, nobenega trika, prehranjujem se še zmeraj identično kot sem že pred časom oz. večkrat napisal in to iz slike je mogoče dobrih 5% boljša forma, kot jo imam 365 dni na leto že več kot 10 let … oz. pardon vsako leto sem mi zdi celo malo boljše pri isti teži :) … predvsem je res razlika odkar delam počepe 3–5x tedensko ;)

zaradi vsemogočnosti interneta svet ni nikdar poznal večjega števila vsevedih, teoretikov, takšnih in drugačnih gurujev … no jaz ne oglašujem nobene firme, nobene metode, še manj pa zagovarjam kake bližnjice in neke čudežne rešitve, sploh ne vabim nikogar na trening, prav nikogar, pot do mene najdejo redki, dejansko le tisti, ki jim je to nekako namenjeno … ves čas dologočasno ponavljam, da je garanje edina pot, opozarjam kako je pravzaprav težko, da je to tudi edino fer … ko pa objavim rezultate, potem je pa kao meni lahko? oz. se mnogi zgražajo, čudijo in ugotavljajo sve i svašta, medtem ko bi meni lokalna pekarna (300m od doma) lahko počasi začela sponzorirat tista dva kosa peciva dnevno

evo, rant of the day … ali pa za cel mesec sem sedaj stresel tu v eni sami objavi :)

upam, da moje pisanje vzameš kot objektiven pogled posameznika, ki se počuti s svojo življenjsko filozofijo in vrednotami, kot dinozaver v izumiranju, ker trmasto ne prisega na nič drugega kot WORK HARDER !!!

še old school selfie … preden objavim, vsaj meni najbolj opasno fotko v zadnjem času ;)