Sončno sevanje sestavlja ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje. UV-indeks je mednarodno sprejeta in enotna mera za moč ultravijoličnega sončnega sevanja. UV-indeks povezuje energijski tok UV-sončnega sevanja z občutljivostjo kože. Pri določanju UV-indeksa so upoštevali povprečno občutljivost bele kože.
Našo občutljivost na UV-žarke določa pigmentacija kože.
Ker je ozonska plast nad ekvatorjem najtanjša, so ljudje, živali in rastline tam najbolj odporni na UV-sončne žarke. Posebej občutljivi so otroci in svetlopolti ljudje s svetlimi očmi.
Ekstremna izpostavljenost. Med 10. in 16. uro se umaknimo pred sončnimi žarki. Če se zadržujemo na soncu, uporabimo vsa zaščitna sredstva. Normalno občutljiva koža brez zaščite pordi prej kot v pol ure, občutljiva pa prej kot v četrt ure.
Izpostavljenost je velika. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, z zaščitno kremo za sončenje s faktorjem vsaj 15, obleka naj bo iz dovolj goste tkanine, da ne bo prepuščala sončnih žarkov. Med 11. in 15. uro se ne sončimo, občutljivi ljudje med 10. in 16. uro. Normalno občutljiva koža brez zaščite pordi v 40 minutah, občutljiva v 20 minutah.
Srednja izpostavljenost, priporočljiva je uporaba kape, sončnih očal, zaščitne kreme ter obleke, ki varuje kožo pred sončnimi žarki. Sredi dneva se ne sončimo. Normalno občutljiva koža pordi v eni uri, občutljiva v pol ure.
Izpostavljenost je nizka, zaščita je priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo in otroke.
Izpostavljenost je minimalna. Tudi solariji niso tako nedolžni, kot se morda zdi. Obstajajo pomembne razlike pri naravni zaščiti kože ob izpostavljenosti soncu in solariju.
